loading
S&a Blog
VR

Industrijski laserski trg v Turčiji

Iz: www.industrial-lasers.com

Laserski izvoz in državna podpora še naprej rasteta


Koray Eken

Razpršeno gospodarstvo, bližina Evrope, Bližnjega vzhoda in Srednje Azije, povezovanje s tujimi trgi, zunanje sidro pristopa k EU, trdno gospodarsko upravljanje in strukturna reforma so gonila dolgoročnih obetov Turčije. Od krize leta 2001 je imela država eno najuspešnejših rezultatov rasti na svetu z gospodarsko ekspanzijo v 27 zaporednih četrtletjih med letoma 2002 in 2008 zaradi povečanja produktivnosti, s čimer je postala 17. največje gospodarstvo na svetu.

Strojna industrija, ki je ključnega pomena za industrializacijo vseh držav, je bila gonilna sila procesa industrializacije Turčije, s hitro rastjo, ki temelji na izdelkih z visoko dodano vrednostjo in prispevkih v druge sektorje. Zaradi tega je bila strojna industrija uspešnejša od drugih panog predelovalne industrije, število izvozov pa je bilo nenehno nad povprečjem izvoza za turške industrije na splošno. Po vrednosti proizvedenih strojev je Turčija na šestem mestu v Evropi.

Strojna industrija v Turčiji od leta 1990 raste s hitrostjo skoraj 20 % letno. Proizvodnja strojev je začela zavzemati vse večji delež izvoza države in je leta 2011 presegla 11,5 milijarde USD (8,57 %) celotnega izvoza (134,9 USD). milijard), kar je 22,8 % več kot leto prej.

Ob 100. obletnici države leta 2023 je strojna industrija dobila ambiciozen izvozni cilj, da doseže 100 milijard ameriških dolarjev izvoza z 2,3-odstotnim deležem svetovnega trga. Turška strojna industrija naj bi imela skupno letno stopnjo rasti (CAGR) do leta 2023 17,8 %, ko naj bi delež sektorja v turškem izvozu znašal najmanj 18 %.
MSP

Rast turškega strojnega sektorja podpirajo zelo konkurenčna in prilagodljiva mala in srednje velika podjetja (MSP), ki predstavljajo glavnino industrijske proizvodnje. Turška MSP ponujajo mlado, dinamično in dobro usposobljeno delovno silo v kombinaciji s profesionalnim odnosom do delovnega mesta. Za zadovoljevanje finančnih potreb MSP so dodeljene nekatere spodbude, vključno z oprostitvijo carin, oprostitvijo DDV za uvožene in domače stroje in opremo, dodelitvijo kreditov iz proračuna in podporo kreditnim garancijam. Podobno organizacija za razvoj male in srednje velike industrije (KOSGEB) pomembno prispeva k krepitvi MSP z različnimi podpornimi instrumenti pri financiranju, R&D, skupne zmogljivosti, tržne raziskave, naložbena mesta, trženje, izvoz in usposabljanje. Leta 2011 je KOSGEB za to podporo porabil 208,3 milijona dolarjev.

Zaradi povečanja deleža sektorjev strojev v celotnem industrijskem izvozu, ki vsebuje visoke tehnologije, je R&Odhodki D so se pred kratkim začeli povečevati. Leta 2010 je R&Odhodki D so znašali 6,5 milijarde dolarjev, kar je predstavljalo 0,84 % BDP. Da bi povečali in spodbudili R&D dejavnosti, vladne institucije zagotavljajo številne spodbude za R&D.

Industrial Laser Solutions spremlja pomen zahodnoazijske regije, zlasti Turčije, kot vedno pomembnejšega laserskega trga. IPG Photonics je na primer odprl novo pisarno v Istanbulu v Turčiji, da bi zagotovil lokalno podporo in servis za optične laserje podjetja v Turčiji in bližnjih državah. To dokazuje zavezanost IPG regiji, kar bo podjetju omogočilo, da zagotovi hitro in neposredno tehnično podporo številnim proizvajalcem originalne opreme za lasersko rezanje v Turčiji, ki uporabljajo svoje visoko zmogljive laserje z vlakni.
Zgodovina laserske obdelave v Turčiji

Zgodovina laserske obdelave v Turčiji se je začela z rezalnimi aplikacijami v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so bili uvoženi rezalni stroji, zlasti izdelki evropskih proizvajalcev strojev, nameščeni v podjetjih avtomobilske in obrambne industrije. Danes so laserji za rezanje še vedno razširjeni. Do leta 2010 so CO2 laserji prevladovali kot orodja na kilovatni ravni za 2D rezanje tako tankih kot debelih kovin. Nato so se močno vključili laserji z vlakni.

Trumpf in Rofin-Sinar sta vodilna dobavitelja za CO2 laserje, medtem ko IPG prevladuje pri laserjih z vlakni, zlasti za označevalne in kilovatne laserje. Drugi veliki dobavitelji, kot sta SPI Lasers in Rofin-Sinar, ponujajo tudi izdelke z laserskimi vlakni.

Obstaja veliko podjetij, ki integrirajo laserske sisteme z uporabo zgornjih podsistemov. Nekateri od njih izdelke, ki jih integrirajo, izvažajo tudi v ZDA, Indijo, Nemčijo, Rusijo in Brazilijo. Durmazlar (Bursa, Turčija– http//tr.durmazlar.com.tr), Ermaksan (Bursa– www.ermaksan.com.tr), Nukon (Bursa– www.nukon.com.tr), Servenom (Kayseri– www.servonom.com.tr), Coskunöz (Bursa– www.coskunoz.com.tr) in Ajan (Izmir– www.ajamcnc.com) imajo največji delež turških laserskih prihodkov, pri čemer je Durmazlar največji integrator strojev za lasersko rezanje v Turčiji. Durmazlar, začenši s CO2 laserskimi rezalnimi stroji, zadnjih nekaj let proizvaja kilovatne stroje za lasersko rezanje z vlakni. To podjetje zdaj proizvede več kot 40 rezalnih strojev na mesec, od tega 10 kilovatnih laserskih enot z vlakni. Danes 50.000 strojev Durma prispeva k učinkovitosti v različnih panogah po vsem svetu.

Ermaksan je še eno vodilno strojno podjetje, ki letno proizvede več kot 3000 strojev, večinoma integriranih s CO2 laserji. Zdaj ponujajo tudi kilovatne laserske stroje z vlakni.

Nukon je uvedel optične laserje in izvozil prvega od štirih proizvedenih strojev. Podjetje bo izdelalo a€3 milijone naložb za skrajšanje sedanjega proizvodnega procesa s 60 dni na 15 dni.

Servenom je bil ustanovljen leta 2007 in je začel svojo proizvodno življenjsko dobo s CNC laserskim rezanjem in označevanjem ter proizvodnjo CNC plazemskih strojev za obdelavo kovin. V svojem sektorju želi postati ena izmed najbolj priljubljenih blagovnih znamk na svetu. S svojim€200 milijonov prometa, Coskunöz je začel z dejavnostmi vzporedno s turško predelovalno industrijo leta 1950 in je zdaj ena vodilnih industrijskih skupin. Ajan je bil ustanovljen leta 1973, zadnja leta pa se osredotoča na razrez in oblikovanje pločevine.

Leta 2005 je Turčija izvoz laserjev znašal 480.000 dolarjev (23 laserjev), uvoz laserjev pa 45,2 milijona dolarjev (740 laserjev). Te stopnje so se vsako leto postopoma povečevale, razen leta 2009, ko so prizadeli učinki svetovne gospodarske recesije, in so se uvozne stopnje zmanjšale na 46,9 milijona dolarjev z 81,6 milijona dolarjev v letu 2008. Stopnje so povrnile skoraj vse izgube do konca leta 2010.

Kljub temu recesija ni vplivala na izvozne stopnje, ki so se tistega leta povečale s 7,6 milijona dolarjev na 17,7 milijona dolarjev. Leta 2011 je bilo skupno število laserjev iz Turčije približno 27,8 milijona dolarjev (126 laserjev). V primerjavi z izvozom je bil uvoz laserjev višji s skupno 104,3 milijona dolarjev (1630 laserjev). Verjame pa se, da so uvozne in izvozne številke višje pri laserjih, ki uvažajo ali izvažajo kot del sistemov z različnimi, včasih tudi napačnimi kodami HS (mednarodno standardno kodiranje trgovinskih izdelkov).
Pomembne industrije

Turčija je v zadnjih 20 letih naredila pomembne korake v obrambni industriji. Turčija, ki je bila v preteklosti odvisna od tujine, danes razvija in proizvaja svoje avtohtone izdelke z nacionalnimi priložnostmi. V strateškem načrtu za leto 2012–2016, ki ga je predstavil podsekretariat za obrambno industrijo, je cilj doseči 2 milijardi USD za izvoz obrambe. Tako obstaja veliko povpraševanje po obrambnih podjetjih po vključitvi laserske tehnologije v razvoj in proizvodnjo.

Glede na poročilo o turški industrijski strategiji, ki zajema obdobje med letoma 2011 in 2014, je bil splošni strateški cilj države določen kot "povečanje konkurenčnosti in učinkovitosti turške industrije ter pospešitev preoblikovanja v strukturo industrije, ki ima večji delež v svetovnem izvozu, kjer se proizvajajo predvsem visokotehnološki izdelki z visoko dodano vrednostjo, ki ima kvalificirano delovno silo in je hkrati občutljiva za okolje in družbo.« Da bi dosegli ta cilj, je "povečanje teže srednje- in visokotehnoloških sektorjev v proizvodnji in izvozu" eden izmed temeljnih strateških ciljev, ki so bili začrtani. Energetika, živilska, avtomobilska, informacijska in komunikacijska tehnologija, "laserski in optični sistemi" ter tehnologije proizvodnje strojev so opredeljena kot primarna področja, ki bodo osredotočena na ta cilj.

Vrhovni svet za znanost in tehnologijo (SCST) je najvišji organ za oblikovanje politike na področju znanosti, tehnologije in inovacij (STI), ki mu predseduje predsednik vlade, ki ima pristojnost odločanja o nacionalni politiki STI. Na 23. zasedanju SCST leta 2011 je bilo poudarjeno, da sektorji z visoko dodano vrednostjo, ki izboljšujejo ekonomsko blaginjo, zagotavljajo izboljšanje tehnologije in povečujejo konkurenčnost, z nenehnim R&D, je treba obravnavati kot pomembne sektorje, ki povečujejo konkurenčnost in zagotavljajo trajnostni razvoj Turčije. Optični sektor velja za enega od teh močnih sektorjev.

Čeprav se je stanje v laserski industriji hitro izboljšalo zaradi zanimanja za laserje z vlakni za rezalni sektor in obrambno industrijo, Turčija ni imela proizvodnje laserjev, saj je vse laserske module uvažala iz tujine. Tudi brez podatkov za obrambno industrijo je bil uvoz laserjev okoli 100 milijonov dolarjev. Tako je bila optična in laserska tehnologija napovedana kot strateško tehnološko področje, ki bo podprto s strani vlade. Na primer, s podporo vlade je bil FiberLAST (Ankara - www.fiberlast.com.tr) ustanovljen leta 2007 kot prvo industrijsko podjetje, vključeno v R&D aktivnost v območju laserskega vlakna. Podjetje načrtuje, razvija in izdeluje optične laserje v Turčiji (glej stransko vrstico "Turčija pionir laserskih vlaken").

Kot je razvidno iz tega poročila, je Turčija postala živahen trg za industrijske laserske sisteme, država pa je razvila tudi razširjeno bazo dobaviteljev sistemov, ki napreduje na številnih mednarodnih trgih. Začela se je začetna domača laserska dejavnost, ki bo začela zadovoljevati potrebe sistemskih integratorjev.✺
Pionir turškega laserskega laserja

FiberLAST (Ankara) je bilo prvo industrijsko podjetje, ki se je ukvarjalo z laserjem z vlakni R&D dejavnost v Turčiji. Ustanovljeno je bilo leta 2007 za načrtovanje, razvoj in proizvodnjo laserjev z vlakni v Turčiji. Podprta s skupino univerzitetnih sodelavcev, R&Ekipa D je razvila lastne laserje z vlakni. Podjetje razvija in proizvaja optične laserje v sodelovanju z Univerzo Bilkent in Tehnično univerzo Bližnjega vzhoda (METU). Medtem ko je glavni poudarek na industrijskih sistemih, lahko podjetje razvije tudi laserske sisteme z vlakni za posebne potrebe strank ter akademske in znanstvene aplikacije. FiberLAST je pritegnil precejšnjo vlado R&D financiranje do danes, s podpisom raziskovalnih pogodb s KOSGEB (vladna organizacija za podporo malim in srednje velikim podjetnikom) in TUBITAK (Svet za znanstvene in tehnološke raziskave Turčije). FiberLAST ima možnost slediti akademskim izboljšavam in jih uporabljati v svojih izdelkih ter razvijati lastniške in inovativne izdelke po vsem svetu. S temi pristopi. njegova razvita laserska tehnologija je že na trgu za aplikacije za označevanje.

turkey laser

Osnovni podatki
  • Leto Ustanovitve
    --
  • poslovni tip
    --
  • Država / regija
    --
  • Glavna industrija
    --
  • Glavni izdelki
    --
  • Podjetniška pravna oseba
    --
  • Skupni zaposleni
    --
  • Letna proizvodna vrednost
    --
  • Izvozni trg
    --
  • Sodelovali stranke
    --

Pošljite povpraševanje

Izberite drug jezik
English
العربية
Deutsch
Español
français
italiano
日本語
한국어
Português
русский
简体中文
繁體中文
Afrikaans
አማርኛ
Azərbaycan
Беларуская
български
বাংলা
Bosanski
Català
Sugbuanon
Corsu
čeština
Cymraeg
dansk
Ελληνικά
Esperanto
Eesti
Euskara
فارسی
Suomi
Frysk
Gaeilgenah
Gàidhlig
Galego
ગુજરાતી
Hausa
Ōlelo Hawaiʻi
हिन्दी
Hmong
Hrvatski
Kreyòl ayisyen
Magyar
հայերեն
bahasa Indonesia
Igbo
Íslenska
עִברִית
Basa Jawa
ქართველი
Қазақ Тілі
ខ្មែរ
ಕನ್ನಡ
Kurdî (Kurmancî)
Кыргызча
Latin
Lëtzebuergesch
ລາວ
lietuvių
latviešu valoda‎
Malagasy
Maori
Македонски
മലയാളം
Монгол
मराठी
Bahasa Melayu
Maltese
ဗမာ
नेपाली
Nederlands
norsk
Chicheŵa
ਪੰਜਾਬੀ
Polski
پښتو
Română
سنڌي
සිංහල
Slovenčina
Slovenščina
Faasamoa
Shona
Af Soomaali
Shqip
Српски
Sesotho
Sundanese
svenska
Kiswahili
தமிழ்
తెలుగు
Точики
ภาษาไทย
Pilipino
Türkçe
Українська
اردو
O'zbek
Tiếng Việt
Xhosa
יידיש
èdè Yorùbá
Zulu
Trenutni jezik:Slovenščina